Ne, žal nima strukture restanega krompirja, ima pa okus, in traja točno 16 minut, da smo gotovi. Nek recept sem našla na vsemogočnem internetu, spomnim se pa, da imajo avstrijci nekaj podobnega. Ampak tisto je z moko. Sestavine: *krompir *začimbe (poper, sol, paprika, mleta čebula ... čimbolj osnovne) *olje oz. maščoba Postopek: Ni količin, ker količine niso pomembne v tem receptu. Po občutku. Krompir olupimo in naribamo. Okopamo v hladni vodi. Spiramo v cedilu pod hladno vodo ali kopamo in odlivamo vodo, dokler se ne znebimo meglice, ki jo povzroča škrob. Osušimo s papirnato brisačo ali svežo kuhinjsko krpo. Nekako je cela kuhinja polna krompirjevih ostružkov. Kako je do tega prišlo-ne vem. V ponvi segrejemo olje in na njem popražimo krompir, ki ga preden ga začnemo mešati, tudi začinimo. Čim manj tistega našega mešanja, ker ne pražimo zelja, kjer si želimo, da je vse narazen. Naš cilj je skorjica, na sredini pa bolj mehek krompir. Nekako, kot bi neke razpadajoče palačinke pekli. Pečeno je ... Ko preizkusimo in ni surovo. Recimo takrat. Oziroma v desetih miutah. Serviramo s kečapom. In gorčico. Ste vedeli, da ima gorčica blazno malo kalorij? Ja, res. Če daš gorčico povrh nečesa, praktično hujšaš, ker ima kalorije skoraj v minus! Pozdravlja Vas - Štorasta Cimra